ANONIMNI ALKOHOLIKI ® smo skupnost ljudi, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, tako da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim, da bi okrevali od alkoholizma.
Edini pogoj za pripadnost skupnosti je želja, da bi nehali piti.
Članarine in pristojbin ni; vzdržujemo se z lastnimi prostovoljnimi prispevki.
Skupnost AA ni povezana z nobeno sekto, veroizpovedjo, politično stranko, organizacijo ali ustanovo; ne želi se vpletati v nikakršne spore; ne zagovarja nobenih stališč, niti jih ne zavrača.
Naš poglavitni namen je, da ostanemo trezni in tudi drugim alkoholikom pomagamo k treznosti.
MISEL ZA DANAŠNJI DAN
15. JULIJ
PONOS
Že tisoč in tisoč let terjamo zase večji delež varnosti, ugleda in romance, kakor bi nam šlo. Kadar smo za kaj prikrajšani, pa čeprav samo deloma, pijemo, da bi pozabili. Nikoli pa nam ni dovolj tistega, za kar se nam zdi, da si želimo. Pri vsem tem stremljenju, najsi je povečini še tako dobronamerno, nas vleče navzdol naše pomanjkanje ponižnosti. Manjka nam perspektive, ki bi nam odprla oči za to, da morajo biti na prvem mestu zorenje značaja in duhovne vrednote in da materialno zadovoljstvo ne more biti življenjski cilj. Kako značilno, da smo se na vse kriplje trudili zamenjavati cilj in sredstvo! Namesto da bi v zadovoljitvi snovnih potreb videli sredstvo, ki nam omogoča, da živi in deluje naše telo, smo v teh rešitvah videli končni smisel in življenjski cilj.
Dvanajst korakov in dvanajst izročil, str. 56
Spet in spet sem se bližal Sedmemu koraku, pa sem le padel vznak in se preuredil. Nekaj je manjkalo in učinek Koraka se mi je izmaknil. Kaj sem spregledal? Eno samo besedo, ki sem jo prebral, a se zanjo nisem menil. Temelj vseh Korakov, v resnici vsega programa Anonimnih alkoholikov, je beseda »ponižno«. Razumel sem svoje pomanjkljivosti: kar naprej sem odlašal z nalogami; z lahkoto sem se razjezil; čutil sem preveč samopomilovanja; in mislil sem si, zakaj jaz? Potem sem se spomnil, da »Ponos gre pred padcem« in ga izločil iz svojega življenja.